TEORIJA ZA ZLATO MEDALJO ZA PROGRAM KRPAN- 6.r

 

POMEN GIBANJA OZIROMA ŠPORTA ZA RAZVOJ OTROKA IN MLADEGA ČLOVEKA TER ZA POZNEJŠE POLNO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE ODRASLIH

 Vsak človek je bio – psiho – socialno bitje. Preprosto bi lahko rekli, da je človek bitje, ki se giblje (bio), je duševno dejaven (psiho) in živi v družbi (socio). Za najboljši razvoj mora biti človek (tudi učenec, otrok, mladinec):

·         gibalno (telesno, športno) dejaven,

·         umsko dejaven in

·         živeti v družbi vrstnikov.

Zanemarjanje katerekoli od navedenih možnosti negativno vpliva na razvoj mladega človeka.

Dejavniki tveganja so nezdrave stvari, ki jih počne človek in z njimi tvega, da ogrozi svoje zdravje in celo življenje. Zdravniki med največje dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje in življenje navajajo:

·         pomanjkanje gibanja,

·         preveliko telesno težo,

·         kajenje in

·         stres. Stres imenujemo negativen vpliv duševnih obremenitev, ki jih povzročata naglica in napetost sodobnega načina življenja.

Razumno in redno ukvarjanje s športom zmanjšuje vse navedene dejavnike tveganja. Ljudje, ki se redno in pametno ukvarjajo s kakšnim športom, se seveda dovolj gibljejo, hkrati pa niso predebeli. Navadno tudi ne kadijo, ker jim cigaretni dim pri gibanju škoduje. Zaradi razvedrilnih in sprostitvenih učinkov prijetne športne dejavnosti pa se zmanjšuje tudi stres.

Ustrezna športna dejavnost je potrebna za:

·         zdrav in skladen razvoj mladega človeka in

·         za zdravo življenje odraslega.

Zato je tudi namen šolske športne vzgoje (vključno s športnim programom Krpan) dvojen:

·         omogočiti učencem dovolj gibanja, ki je potrebno za njihov skladen razvoj in

·         odkriti učencem različne športne dejavnosti z namenom, da bodo katero vzljubili in se z njo razvedrilno ukvarjali v svojem odraslem življenju.

Ali je šport vedno koristen?

Ukvarjanje s športom je koristno in zdravo, kadar se z njim ukvarjamo zmerno in redno. Šport je koristen, če ga imamo predvsem za razvedrilo in sprostitev, ne pa za mučenje. Seveda lahko včasih kaj »zaškriplje«, ko preizkušamo, kaj zmoremo, pa tudi znoj je koristen, vendar je vse to treba početi s pametjo. Sleherno dolgotrajno pretiravanje je prej škodljivo kot koristno. Strokovnjaki priznavajo, da je vrhunski šport zaradi izjemnih vsakodnevnih in tekmovalnih naporov za organizem škodljiv. Pretirana enostranskost, pa naj bo to šport ali kaj drugega, velikokrat negativno vpliva na celosten razvoj mladega človeka.

Vpliv športa na gibalne sposobnosti

Ko govorimo o vplivu telesnih oziroma športnih vaj na organizem, ločimo

·         gibalne (motorične) sposobnosti in

·         aerobne sposobnosti.

Gibalne sposobnosti so:

·         moč (predvsem pozitiven vpliv na mišičje in živčni sistem),

·         hitrost (predvsem pozitiven vpliv na mišičje in živčni sistem),

·         spretnost (skladnost gibanja in natančnost gibanja) – (predvsem pozitiven vpliv na živčevje),

·         ravnotežje ( urimo center za ravnotežje v osrednjem živčnem sistemu) in

·         gibljivost (ohranja prožnost sklepnih ovojnic in vezi (kit), ki potekajo preko sklepov).

Nekatere telesne vaje povečujejo bolj moč, druge hitrost, tretje spretnost itn. Zato tudi ločimo vaje za moč oziroma za krepitev,a vaje za hitrost, vaje za ravnotežje, itn. Seveda pa lahko ena športna zvrst vpliva na več gibalnih sposobnosti.

Vpliv športa na aerobne sposobnosti

Aerobna športna dejavnost je tista, ki jo lahko opravljamo dlje časa. Tek na 60 m ni aerobna dejavnost, ker ne traja dlje časa. Aerobne športne dejavnosti so: zmeren tek, hitrejša hoja, hoja navkreber, vožnja s kolesom, tek na smučeh, veslanje, rolanje, igranje košarke ali nogometa, vendar pod pogojem, da te dejavnosti trajajo dlje časa neprekinjeno. Aerobni telesni sposobnosti lahko rečemo tudi vzdržljivost in je kazalec zmogljivosti srca, ožilja in dihal. Da gibanje res učinkovito deluje na srce, ožilje in pljuča, morata biti izpolnjena dva pogoja:

·         srčni utrip se mora gibati med 150 in 170 udarci v minuti in

·         gibanje z navedenim povečanjem srčnega utripa mora trajati najmanj 5 minut.

Srčni bolniki in astmatiki se morajo posvetovati z zdravnikom!

 

Kako izmerimo srčni utrip - to že znamo!

Srčni utrip navadno merimo tik zapestja na prednji strani podlahti v podaljšku palca. Najlaže ga je zaznati, če na najdeno mesto pritisnemo vrhove treh ali štirih prstov (brez palca). Pritisk ne sme biti prenežen in ne premočan. Navadno štejemo utrip 15 sekund in dobljeno število pomnožimo s štiri. Če ga težko zaznamo v zapestju, poskušajmo v sencih ali na vratni žili nekoliko stran od Adamovega jabolka.

 

VAJE ZA KREPITEV POMEMBNEJŠIH MIŠIČNIH SKUPIN

Če nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da se mišice krepijo, kadar se močno napnejo ali skrčijo. Bolj učeno temu rečemo, da se mišice kontrahirajo. Z otipom lahko ugotovimo, kdaj je mišica sproščena, mehka in kdaj je trda. Zato lahko s tipanjem ugotovimo, katere mišice se pri nekem gibu krčijo ali napenjajo. Za učinkovito krepitev mišičja uporabljamo predvsem dva vadbena načina:

  1. Od 10 do 20 zelo hitrih ponovitev (dinamična vadba) in
  2. Večje število ponovitev s srednjo hitrostjo.

PRIMERI KREPILNIH VAJ ZA GLAVNE MIŠIČNE SKUPINE

PRIMERI VAJ ZA KREPITEV GLAVNIH MIŠIČNIH SKUPIN       

 


 

 

 

 


Zadnja sprememba: četrtek, 23. april 2020, 07:20